Issues of citizenship: coming‐into‐presence and preserving the difference

Democratic Education: A Theoretical Review (2006–2017)

“…The "we" and the "them" are considered to be continuously subject to renegotiation (Jónsson, 2012;O'Donnell, 2018;Snir, 2017). Exclusions are expected (Biesta, 2011;Jónsson, 2012;O'Donnell, 2018), but humans are also expected to be able to articulate in solidarity with others to create new social groups and meanings (Snir, 2017;Wildemeersch & Vandenabeele, 2010). Agonistic democrats also challenge the liberal and deliberative primacy of reason (over emotion) (Backer, 2017;Ruitenberg, 2009;Zembylas, 2015).…”

“…Second, an agonistic democratic education provides students with opportunities to "enact and practice their equal capacity as speaking beings" (Ruitenberg, 2015, p. 8) inside and outside educational institutions (see also, De Groot, 2017). As explained by Wildemeersch and Vandenabeele (2010), "This is not a question of 'identity', but of 'singularisation' in the sense of becoming a singular person searching for an individual, unique response" (p. 499). Leonard (2014), for instance, argues that through dance, students can realize their own individuality and can discover and perform deep personal meanings.…”

“…Examples of this can be curriculum codevelopment (Biesta, 2007) and community learning (Helfenbein & Shudak, 2009) activities. Agonistic democratic educators recommend the creation of channels for expression of political dissent (McDonnell, 2017), for the singularization of subjectivities (Wildemeersch & Vandenabeele, 2010), and for the political articulation of students and teachers (Snir, 2017). The logic here is that educational institutions are also political spaces and therefore places where political discourses and alliances might emerge.…”

Pomen dejavnega državljanstva in državljanske vzgoje v času migracij in begunske krize v Evropi

“…V tem kontekstu bi morala biti državljanska vzgoja in dejavno državljanstvo zavezana aktivnemu udejstvovanju v kolektivnih razpravah v javni sferi, ki jih označuje pluralizem nesoglasij in razlik, akcij in odločanja, saj se lahko prav v slednjih udeleženci učijo demokratičnih praks in prakticiranja demokracije. Državljanska vzgoja v agonističnem pojmovanju demokracije torej ni pogojena s članstvom v določeni skupnosti, v kateri bi se morali begunci, prosilci za azil in migranti najprej prilagoditi (asimilirati) obstoječemu družbenopolitičnemu redu in izbrisati svojo drugačnost, da bi lahko participirali v javni sferi, ampak je razumljena kot demokratična praksa in prakticiranje demokracije, kot eksperiment, v katerem vsi potencialni člani neke skupnosti lahko aktivno participirajo, govorijo in izražajo svoja mnenja v odprtem javnem prostoru, pri čemer pa spoštujejo enakost in svobodo vseh (Biesta, 2014;Wildemeersch, 2014a;Wildemeersch in Vandenabeele, 2010).…”

“…Benn, 1999;Cendon, 1999;Klemenčič, 1999;Kump, 2013;Mohorčič Špolar, 1999), pa dejavno državljanstvo in udejstvovanje »nedržavljanov«, torej migrantov in beguncev, v javni sferi (civilni družbi) še nista bili tematizirani z vidika izobraževanja odraslih. Zato bomo obravnavali dve pojmovanji državljanske vzgoje: (a) »državljanstvo kot status«, povezano s pravicami in dolžnostmi, ki so neločljive od pripadnosti določeni skupnosti (državi), gre torej za liberalnodemokratsko tradicijo državljanstva, ter (b) »državljanstvo kot prakso«, povezano z dejavnim udejstvovanjem v javnih prostorih civilne družbe, v katerih se lahko demokratične prakse izkusijo in doživijo kot priložnosti za učenje, gre torej za bolj republikansko tradicijo državljanstva, ki poudarja posameznikov angažma v javni razpravi o skupnem dobrem (Wildemeersch, 2014a;Wildemeersch in Vandenabeele, 2010). V tem kontekstu nas bo zanimalo zlasti vprašanje, kako lahko koncipiramo državljansko vzgojo in spodbujamo dejavno državljanstvo, razumljeno kot »prakso«, v kateri lahko sodelujejo vsi potencialni člani neke skupnosti, torej tudi migranti in begunci, in ne zgolj državljani, ki jim po statusu pripadajo pravice za takšno udejstvovanje.…”