Inovativna raba bukovine slabše kakovosti in ostankov

Abstract

med predelavo, se zaradi visoke kurilnosti bukovine običajno namenjajo pridobivanju toplotne energije, torej v energetske namene. Na tržišču se pojavljajo v obliki drv, peletov in briketov, ki kot energenti ne dosegajo visoke dodane vrednosti. Iz surovine višje kakovosti je mogoče izdelati številne polizdelke in izdelke z visoko dodano vrednostjo, kar pa terja predvsem učinkovito delovanje gozdno-lesne verige in je podrobneje predstavljeno v prispevkih Kropivšek in Čufar (2015) ter Čufar et al. (2017) in je bilo temeljiteje preučevano v sklopu CRP projekta Racionalna raba lesa listavcev s poudarkom na bukovini. Poleg mehanskih in ostalih (tudi obdelovalnih) lastnosti pa lahko s pridom izkoriščamo tudi kemijsko strukturo bukovine za pridobivanje niza tržno zanimivih spojin (Zule, 2015). S tem se odpira široko področje inovativnih rab bukovine s poudarkom na celovitejši izrabi surovine slabše kakovosti in lesnih ostankov, ob hkratnem zagotavljanju načel krožnega gospodarstva (European Commission, 2017).

Identifikacija verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu

“…Iz lesa listavcev kvalitete za celulozo in plošče (P3; slika 5) lahko pridobivamo tudi osnovne kemikalije ter napredna biogoriva kot sta etanol in butanol. Novejši postopki delignifikacije omogočajo energetsko učinkovito in ekološko sprejemljivo proizvodnjo celuloznih vlaken za izdelavo papirja, tekstila, polimerov ter nanofibrilirane in nanokristalinične celuloze (Zule et al, 2017). Veriga vrednosti P3 trenutno deluje v zelo omejenem obsegu na primarni tehnološki stopnji (3.1) le v segmentu vezanih plošč.…”

Usefulness of non-native invasive tree species wood residues for pellet production

“…Z zgoščevanjem lesne biomase (peletiranjem) dosegamo večjo gostoto energije, izboljšamo pa tudi enostavnost transporta, skladiščenja in rokovanja s trdnim gorivom. Pri izdelavi peletov je nujno upoštevati pogoj, da se za ta namen uporabi samo lesna masa, ki nima druge možnosti uporabe, kajti raba v druge namene podaljšuje krožni gospodarski cikel (Zule et al, 2017), poleg tega pa je potencialna dodana vrednost v nadaljnjih predelavah v primeru rabe lesa kot energenta nizka . Zaradi vse večje rabe peletov, katerih vstopna surovina je les in pa ostanki iz lesnopredelovalne industrije, se iščejo možnosti uporabe različnih drevesnih in grmovnih lesnih vrst, saj povečana raba lesa v energetske namene negativno vpliva tudi na ceno vhodne surovine.…”

Dodana vrednost v izdelkih v gozdno-lesni verigi - Primer: primarna predelava bukovine

“…Pri tem je potrebno strmeti za celostno izrabo vse razpoložljive surovine, torej tudi ostankov, katerih delež se od bruto volumna drevesa do osnovnega proizvoda primarne industrije -žaganega lesa giblje med 53 in 75 %, ki ima poleg tradicionalne uporabe kot energent v obliki drv ali sekancev še različne možne potencialne uporabe (Zule et al, 2017) in predstavlja zelo visok potencial dodane vrednosti (preglednica 1).…”