From reaction to initiative: Potentials of contributive participation

Revitalizacija parkov in odprtih prostorov v središču JohannesburgaKljub procesu »vračanja v mestno središče«, značilnem za določene otoke v središču Johannesburga, nekateri opazovalci preučevano območje še vedno dojemajo kot propadajoče in ga povezujejo s kriminalom. Čeprav so parki in odprti prostori v Johannesburgu zadnja desetletja propadali, se zdaj obnavljajo. V članku avtorja preučujeta velikost odprtih prostorov in parkov, dostopnih prebivalcem mestnega središča, in kako prijazni so ti uporabnikom. Poleg tega ocenjujeta njihovo trenutno stanje ter raven in učinkovitost razpoložljivih vzdrževalnih storitev. Avtorja preučujeta tudi strategije prenove, ki jih je uvedla mestna občina Johannesburg, na njihovi podlagi pa tudi posebna določila, ki jih je za parke in odprte prostore sprejel lokalni metropolitanski svet. Ugotovitve kažejo, da je sanacija parkov in odprtih prostorov ustrezno vključena v načrte mestne prenove, vendar določene omejitve ovirajo izvedbo tovrstnih izboljšav. Edinstvena dinamika mestnega središča pomeni velik izziv pri vzdrževanju parkov in odprtih prostorov, zato jo je treba ustrezno razumeti in načrtovati ustrezne ukrepe. Pojavlja se tudi potreba po pravičnejši in učinkovitejši dodelitvi virov in po oblikovanju učinkovitejših partnerstev. Končna ugotovitev raziskave je, da bodo potrebe skupnosti zadovoljene šele, ko bodo tovrstna upravljavska vprašanja postavljena v ospredje in se bodo začela ustrezno reševati.

Section: Uvodunclassified

Revitalizacija parkov in odprtih prostorov v središču Johannesburga

Vries¹,

Kotzé²

2016

“…Maximum use of land already urbanised and reuse of brownfield sites (or recycling space) is recommended, instead of investment outside the city that appropriates largely agricultural areas (Jencks et al, 1996;Neuman, 2009;Rogatka, 2011aRogatka, , 2011b. Figure 1 shows that the aspects of compact city practices relate to a range of urban planning concepts, including sustainable urban development (see, e.g., Welbank, 1996;Gordon et al, 2009;Kerbler, 2012;Verovšek et al, 2013;Cerar, 2014;Hoxha et al, 2014;Pompe & Temeljotov Salaj, 2014;Rankel, 2014 • Accessibility: 100% barrier-free access and connected public spaces; • Efficient public transport: punctuality and comfort make the public transport system more attractive; • Well-organised urban infrastructure: a well-planned city layout with a good public transportation system encourages walking and public transport use; • Energy performance: district heating and local energy generation using renewable resources.…”

Section: Theoretical Background and Hypothesesmentioning

confidence: 99%

A compact city and its social perception: A case study

Rogatka¹,

Ribeiro²

2015

This article examines the Polish city of Toruń in terms of the compact city concept. It analyses the theoretical elements of the compact city concept using Toruń as a case study and taking into account the psychological aspects (i.e., social perception) of a compact city. The case study collected primary data during fieldwork in 2013 and 2014. The methodology consists of a literature review, satellite photo grid analysis (250 × 250 m) and social perception of the compact city (n = 128) assessed through questionnaires with representative quantitative data. The research was also supplemented with an analysis of the accessibility of the main sites in Toruń. The results are presented on a map of urban areas and graphs of social perception. The study concludes that Toruń is a compact city from the urban point of view, but it is not perceived as such from the psychological or social points of view.

“…S slike 1 je razvidno, da so posamezni vidiki kompaktnega mesta povezani z najrazličnejšimi urbanističnimi koncepti, vključno s trajnostnim razvojem mest (glej na primer Welbank, 1996;Gordon idr., 2009;Kerbler, 2012;Verovšek idr., 2013;Cerar, 2014;Hoxha idr., 2014;Pompe in Temeljotov Salaj, 2014;Rankel, 2014). Osnovni elementi kompaktnosti mesta so:…”

Section: Teoretično Ozadje In Hipotezeunclassified

A compact city and its social perception: A case study

Rogatka¹,

Ribeiro²

2015

Avtorja v članku preučujeta poljsko mesto Torunj z vidika koncepta kompaktnega mesta. Na primeru izbranega mesta analizirata teoretične elemente koncepta kompaktnega mesta, pri čemer upoštevata psihološke vidike (družbe-no percepcijo) kompaktnega mesta. Primarni podatki za študijo primera so bili zbrani med terenskimi raziskavami med letoma 2013 in 2014. Uporabljena metodologija vključuje pregled literature, rastrsko analizo satelitskega posnetka mesta (z velikostjo celice 250 x 250 m) in anketo o družbeni percepciji kompaktnega mesta (n = 128), pri kateri so bili uporabljeni vprašalniki z reprezentativnimi kvantitativnimi podatki. V sklopu raziskave je bila opravljena tudi analiza dostopnosti glavnih lokacij v Torunju. Rezultati so predstavljeni na zemljevidu urbanih območij in grafih družbene percepcije. Izsledki raziskave kažejo, da se Torunj z urbanističnega vidika pojmuje kot kompaktno mesto, s psihološkega ali družbenega vidika pa ne.