“…Danes omogočajo sodobne tehnologije daljinskega zaznavanja, vključujoč satelitske sisteme in lasersko skeniranje, učinkovit zajem prostorskih podatkov v treh razsežnostih na velikih površinah. 3D-zajem stavb in prometnic se izvaja iz stereoparov letalskih in visokoločljivih satelitskih posnetkov s polavtomatskimi ali avtomatskimi postopki (Long in Zhao, 2005;Gerke in Heipke, 2008;Trinder in Sowmya, 2009;Dornaika in Hammoudi, 2010;Akca et al, 2010;Vasile et al, 2010;Shi et al, 2011;Weng, 2012) ali iz podatkov aerolaserskega skeniranja (Pfeifer et al, 2007;Kada in McKinley, 2009;Pu in Vosselman, 2009;Elberink in Vosselman, 2009;Chen et al, 2009;Tiwari et al, 2009;Wang in Sohn, 2011;Elberink in Vosselman, 2011), ki omogoča večjo točnost določitve višin kot stereofotogrametrična metoda (Vosselman in Maas, 2010). Na temelju podatkov laserskega skeniranja, ki ga obravnavamo v tem prispevku, lahko dobro opišemo podrobnosti na stavbah, prometnicah in drugih objektih, vendar ta tehnologija brez dodatne signalizacije ni primerna za določitev poteka posestnih oziroma lastniških meja (Jazayeri et al, 2014), razen pri veliki gostoti točk, ko lahko izdelamo digitalni model reliefa z velikostjo celice, manjše od 10 centimetrov.…”