Dejavniki akademskega odlašanja: vloga perfekcionizma, anksioznosti in depresivnosti

Abstract

1Križevci pri Ljutomeru 2 Oddelek za temeljne pedagoške predmete, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru 3 Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Povzetek: V raziskavi smo preučevali dimenzije perfekcionizma, anksioznosti in depresivnosti kot dejavnike, ki se povezujejo z odlašanjem z akademskim delom. Osrednji namen raziskave je bil preveriti moderatorsko vlogo dimenzij perfekcionizma v odnosu med stopnjo anksioznosti in depresivnosti ter akademskim odlašanjem. Na vzorcu 403 študentov smo uporabili štiri lestvice: lestvico perfekcionizma FMPS, lestvico akademske prokrastinacije APS-SI, lestvico depresivnosti CESD in lestvico anksioznosti STAI-X2. Rezultati so pokazali, da na slovenskem vzorcu študentov obstaja statistično značilen pozitiven odnos med neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma, anksioznostjo, depresivnostjo in akademskim odlašanjem. Obenem so rezultati pokazali pomembno negativno povezanost med prilagojenima dimenzijama perfekcionizma in akademskim odlašanjem. Prav tako se je izkazalo, da so določene dimenzije perfekcionizma, anksioznost in depresivnost pomembni napovedniki akademskega odlašanja. Nadalje je analiza rezultatov pokazala, da odnos med stopnjo anksioznosti in akademskim odlašanjem moderira le ena od šestih dimenzij perfekcionizma (dimenzija osebni standardi), medtem ko odnos med stopnjo depresivnosti in akademskim odlašanjem moderira neprilagojena dimenzija pričakovanja staršev. Abstract: This study investigated dimensions of perfectionism, anxiety, and depression as factors of academic procrastination. Our main research interest was to examine the role of specific dimensions of perfectionism as moderators in the relationship between anxiety and depression and academic procrastination. Four scales were administered on the sample of 403 students: perfectionism scale FMPS, academic procrastination scale APS-SI, depression scale CESD and anxiety scale STAI-X2. The results showed significant positive relationships between maladaptive dimensions of perfectionism, anxiety, depression, and academic procrastination. In addition, results showed significant negative associations between adaptive dimensions of perfectionism and academic procrastination. Certain dimensions of perfectionism, anxiety, and depression proved to be significant predictors of academic procrastination. The dimensions of perfectionism and academic procrastination were also significantly related to anxiety and depression, which both predicted academic procrastination. The relationship between anxiety levels and academic procrastination was moderated by personal standards (as adaptive dimension of perfectionism), while the relationship between depression levels and academic procrastination was moderated by the maladaptive dimension of parents' expectations.

Interdisciplinarna obzorja visokošolske didaktike: raznolike poti do vednosti in znanja

“…1998). Kranjčeva, Koširjeva in Komidar (2016) menijo, da splošno odlašanje ni le izid neustreznih delovnih navad ali slabe organizacije časa, temveč je pojav, ki je sestavljen iz vrste vedenjskih, kognitivnih in čustvenih komponent, kot so strah pred neuspehom, anksioznost, težnja k popolnosti, nizka stopnja samopodobe in averzivne naloge (Solomon in Rothblum 1984).…”

“…Akademsko odlašanje opredeljujemo kot težnjo posameznika, da namerno ali nepotrebno odlaša z opravljanjem akademskih obveznosti ali pa jih opravi z zamudo, kljub temu da to zanj prinaša neugodne posledice (Kranjec, Košir in Komidar 2016;Simpson in Pychyl 2009;Steel 2007). Posledice akademskega odlašanja se za posameznika pogosto kažejo kot doživljanje stresa, anksioznosti, manjšega psihološkega blagostanja in težave v odnosih z drugimi ljudmi (Kim in Seo 2015;Krause in Freund 2014;McCloskey 2011).…”

“…Izvori akademskega odlašanja naj bi segali v zgodnje obdobje šolanja, ko učenec začne zaznavati lastno kompetentnost za opravljanje šolskih nalog in s tem oblikuje predstavo o lastnih sposobnostih (Kranjec, Košir in Komidar 2016). Akademsko odlašanje lahko izvorno pomeni mehanizem za prikrivanje različnih šibkih področij (Burka in Yuen 2008), kasneje pa lahko postane stalen del posameznikovega delovanja -v študentskem obdobju način »študentske kulture« (Stead, Shanahan in Neufeld 2010) -, ki se lahko nadaljuje ¹ Hewitt in Flett (1991, str.…”

“…(Onwuegbuzie in Jiao 2000). Kranječeva, Koširjeva in Komidar (2016) ugotavljajo, da lahko k temu prispevajo različni dejavniki -neustrezno organiziran čas za šolske obveznosti, averzivne naloge, odsotnost notranje motivacije za pričetek delovne aktivnosti, občutek zdolgočasenosti in pomanjkanje splošne motivacije kljub fizični pripravljenosti posameznika, da nalogo lahko uspešno opravi (McCloskey 2011;Schraw, Wadkins in Olafson 2007). Sklepamo torej lahko, da za pojav akademskega odlašanja obstajajo zunanji in notranji razlogi (Grunschel, Patrzek in Fries 2013).…”

“…2014). Relativno stabilna nagnjenost posameznika k zaznavanju situacij kot ogrožajočih pa je značilna tudi za anksioznost kot osebnostno potezo (Kranjec, Košir in Komidar 2016), ki se zaradi izraženega strahu pred neuspehom pomembno povezuje z akademskim odlašanjem (Chang 2012).…”