Človek, žival: poglavja o njunih soočanjih

Abstract

SODNICA BERGER: Očitno je, da imamo ljudje težave z razumevanjem živalskega sveta. Prosim predstavnike lipicancev, da predstavijo svojo lastno pasmo. Gospod Maestoso, zdaj boste dobili besedo, ki ste si jo prej poskušali kar sami vzeti. MAESTOSO: Cenjeno Sodišče, spoštovani publicum! Če je za človeški rod značilen oster um, sta vrlini konj zvestoba in pogum! Lipicanci smo doma v Lipici, na Krasu, kjer smo se rodili v baročnem, zlatem času. Zato se pogovarjamo v zvonkih verzih, pametni kot profesorji na univerzi. SODNIK MÜLLER: Za božjo voljo, govorite v prozi! Verzov ne razumem. MAESTOSO: Seveda, Vaša Milost! Velespoštovano Sodišče! Danes boste imeli enkratno priložnost, da si -morda zadnjičogledate najlepše konje na svetu, pravljične lipicance! Siglavy in Europa priskakljata v lahnem drncu, dvigneta sprednje noge v zrak in zarezgetata. Aplavz občinstva. MAESTOSO: Čudežna Europa, gospa kobila, ki je mis sveta, ta lipicanka mila, vam prinaša kup pozdravov iz Slovenije, nove, zveste članice Evropske únije! SODNIK MÜLLER: Spet pesni! Za znoret'! Europa se gizdavo in koketno prikloni. Aplavz občinstva. EUROPA: Hvala, hvala! ... Velespoštovani publicum! Španska jahalna šola na Dunaju je razvila cel niz mojstrskih figur dresure, cvet bogatih, srečnih ur na cesarskem dvoru davne monarhije! Le poglejte, kakšna eleganca sije, kakšna moč kipi, kakšna moškost vpije iz nastopa naših belih žrebcev! Častni Sodni zbor, tu je Maestoso -Veličastni! SODNIK MÜLLER: Tudi naša kobila je pesnica! Kako mi rime žrejo živce! SODNIK SCOTT: Pa zakaj vas rime tako motijo? SODNIK MÜLLER: Poezija zamegljuje stvari, na sodišču pa je treba uporabljati enoznačno jasen in natančen jezik. Zato je poezija nesprejemljiva! Poezijo moramo prepovedati! SODNICA BERGER: Ah, dajte no! Pustite jim veselje! Naj govorijo v rimah, če že hočejo! SODNIK MÜLLER: Kdo pa danes sploh še govori v rimah?! SODNIK SCOTT: Konji. SODNICA BERGER: Osli pa ne razumejo. SODNIK SCOTT (se privoščljivo hahlja): Touché, touché! SODNIK MÜLLER (smrtno užaljen): To si bom zapomnil … na trdi disk … v trdi prozi … Maestoso ritmično koraka na mestu. Aplavz občinstva. EUROPA: Naš praoče je arabec, žrebec čistega plamena, kakor kaže tudi mladi žrebec vzhodnega imena: vrle dame -Siglavy, lepotec našega plemena! Siglavy zapleše. Aplavz. V ozadju Maestoso brcne Europo. 7 Ta zelo znani argument je Platon najnazorneje predstavil v dialogu Kriton. 8 ὡς εὐλαβητέον ἐστὶν τὸ ἀδικεῖν μᾶλλον ἢ τὸ ἀδικεῖσθαι (Gorgija, 527b).