Clothing Pattern Construction Systems

Abstract

Sistem za razvoj temeljnih krojev oblačil, ki je podlaga za kakovostno izdelavo krojev modela, je nepogrešljiv element v proizvodnji vsakega oblačilnega podjetja. V praksi je še vedno najpogostejša uporaba katerega od t. i. tradicionalnih sistemov. Vsebuje celostna navodila za razvoj oblik krojnih delov oblačil, ki pri šivanju iz dvodimenzionalnih tekstilnih površin tvorijo tridimenzionalno obliko, ki se bolj ali manj prilega telesu nosilca oblačila. Sodobnih konstrukcijskih sistemov je na trgu veliko. Slovenska oblačilna industrija pogosto uporablja katerega od nemških sistemov (t. i. Müllerjev sistem), medtem ko v Nemčiji srečamo več različnih sistemov, ki so drugačni od tistih v Veliki Britaniji, Italiji ali Madžarski itd. V prispevku je narejena primerjava različnih sodobnih sistemov za razvoj temeljnih krojev oblačil različnih avtorjev. Primerjava je narejena na področjih metodologij antropometričnega merjenja telesa, oznak velikosti oblačil/preglednic mer, formul za izračun sekundarnih telesnih mer iz primarnih in metod razvoja krojev oblačil, ki se kažejo v različnih oblikah krojnih delov in njihovega dimenzijskega prileganja obliki telesa. Razlike so velike, številne in pomembne. Razvoj konstrukcijskih sistemov v prihodnosti bo zasnovan na računalniško podprtih konstrukcijskih sistemih z zajemom podatkov s 3D elektronskimi skenerji. Ti omogočajo hitrejše zbiranje podatkov o dimenzijah, oblikah in držah teles potencialnih uporabnikov oblačil in posledično boljše prilagajanje krojev/oblačil njihovim postavam. Ključne besede: konstrukcijski sistem, razvoj temeljnih krojev oblačil, oblačilna antropometrija, preglednica mer, metode razvoja kroja