Besedotvorna produktivnost posnemovalnih medmetov za zvoke naprav v slovenščini

Abstract

Besedotvorna produktivnost posnemovalnih medmetov za zvoke naprav v slovenščini 1. Uvod 1.1. Kategorialne lastnosti leksemov izhajajo iz njihove skladenjske vloge. Zato so besedne vrste množice besed, ki glede na svojo skladenjsko vlogo v celoti ali v veliki večini izkazujejo enake kategorialne lastnosti. Medmeti ali interjekcije sodijo v tisto skupino besednih vrst, ki imajo nestavčnočlensko vlogo, saj so modificiran izraz stavčne povedi, njihov denotat je govorno dejanje [Vidovič Muha 2000: 30-32]. Zato jih lahko uporabimo kot samostojne pastavke, ki so v določenem kontekstu, skupnem tvorcu in naslovniku, popolnoma smiselni [Toporišič 2000: 450]. 1.2. Slovenistična tradicija [Toporišič 2000: 450-462] deli medmete na: (a) razpoloženjske, ki izražajo človekovo razpoloženje; (b) posnemovalne, ki posne majo šume v zvezi s človekom, živalsko oglašanje, zvoke naprav in slušni vtis kretnje ali giba in (c) velelne, s katerimi velevamo ljudem in živalim; z vabnimi klici vabimo živali; z zvalnicami in pozdravi pa vzpostavljamo medčloveški družbeni stik. Nekoliko drugačna, vendar ne bistveno, je delitev pri Vidovič

Izpeljava samostalnikov iz glagolov: korpusna produktivnost in slovnični opis

“…npr. Michelizza 2008;Vidovič Muha 2009;Gložančev in dr. 2009;Stramljič Breznik 2013;Stramljič Breznik 2016;Kern 2014;Štumberger 2015;Žele 2016;Sicherl, Žele 2018).…”