A qualitative study on nurses' reactions to inpatient suicide in a general hospital

Wang, Shujie; Ding, Xiaoping; Hu, Deying; Zhang, Keke; Huang, Di

doi:10.1016/j.ijnss.2016.07.007

Cited by 26 publications

(59 citation statements)

References 35 publications

Supporting

Mentioning

Contrasting

Unclassified

Order By: Relevance

“…Pomembno je njihovo znanje o prepoznavanju verbalnih in neverbalnih znakov izražanja stiske, kar jim lahko pomaga pravočasno zaznati klic na pomoč (Seixas Santos, et al, 2017). Medicinske sestre imajo lahko ključno vlogo pri obravnavi in obvladovanju samomorov, zato morajo poznati tveganja pacienta za samomor, znati preprečiti samomor ter imeti potrebno znanje in veščine za celoten proces vodenja samomorilno ogroženega pacienta (Chan, et al, 2009;Meerwijk, et al, 2010;Bolster, et al, 2015;Wang, et al, 2016). Dejavnosti medicinskih sester vključujejo sposobnost oziroma kompetence ocenjevanja samomorilne ogroženosti pacientov ob odpustu ali med spremembami duševnega ali telesnega stanja med zdravstveno obravnavo.…”

Section: Diskusijaunclassified

“…Palmieri in sodelavci (2008) ugotavljajo, da so le redki zaposleni v zdravstvu opravili usposabljanje za obravnavo samomorilno ogroženih pacientov. Medicinske sestre so v raziskavi (Wang, et al, 2016) pokazale premalo znanja za preprečevanje samomora. V primeru, da medicinske sestre ne razvijejo pristnega, zaupljivega in empatičnega odnosa s pacienti, se ti lahko umaknejo in skrivajo svojo stisko ter bolečino, kar lahko škodljivo vpliva na njihovo duševno zdravje in varnost (Hagen, et al, 2018).…”

Section: Diskusijaunclassified

“…Pomanjkanje znanja in ustreznih veščin za obravnavo samomorilnosti lahko povzroči veliko škodo pacientu (Lygnugaryte-Griksiene, et al, 2012). Več raziskovalcev (Meerwijk, et al, 2010;Bolster, et al, 2015;Wang, et al, 2016;Hagen, et al, 2018) poudarja problem pomanjkanja kompetenc na področju komunikacije medicinskih sester s samomorilnimi posamezniki. Velikokrat se v njih pojavi strah, da bodo s pogovorom o samomoru ravnale narobe ali celo spodbudile pacientovo razmišljanje o samomoru (Wang, et al, 2016).…”

Section: Diskusijaunclassified

“…Več raziskovalcev (Meerwijk, et al, 2010;Bolster, et al, 2015;Wang, et al, 2016;Hagen, et al, 2018) poudarja problem pomanjkanja kompetenc na področju komunikacije medicinskih sester s samomorilnimi posamezniki. Velikokrat se v njih pojavi strah, da bodo s pogovorom o samomoru ravnale narobe ali celo spodbudile pacientovo razmišljanje o samomoru (Wang, et al, 2016). Meerwijk in sodelavci (2010) navajajo, da medicinske sestre težko neposredno vprašajo pacienta o njegovih samomorilnih mislih; tej temi pogovora se raje izognejo, razen če pacienti kažejo očitne znake samomorilnosti.…”

Section: Diskusijaunclassified

“…Pomanjkanje znanja, usposobljenosti in kompetenc pri obravnavi samomorilno ogroženih pacientov in preprečevanju samomorilnosti lahko vodi v večje število samomorov, kar lahko negativno vpliva na medicinske sestre (Bregar, 2012). Raziskovalci so v več raziskavah (Chan, et al, 2009;Wang, et al, 2016;Jansson & Hällgren Graneheim, 2018) poročali o občutkih medicinskih sester, ki so imele izkušnjo s samomorom pacienta. Njihov odziv na samomor je bil psihološki: doživele so šok, pojavili so se občutki strahu in frustracije, lahko se je razvila tudi izgorelost.…”

Section: Diskusijaunclassified

See 4 more Smart Citations

Zdravstvena nega pacienta, ki je samomorilno ogrožen

Vršnik

Bregar

2020

Obzor Zdrav Neg

View full text Add to dashboard Cite

Uvod: Vloga medicinske sestre je pri obravnavi samomorilno ogroženih pacientov ena izmed ključnih za preprečevanje pojavnosti samomora. Namen raziskave je bil pregledati literaturo s področja zdravstvene nege samomorilno ogroženih pacientov v Sloveniji in tujini.Metode: Izveden je bil pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Google Učenjak in Obzornik zdravstvene nege od marca 2018 do septembra 2018. Napredno iskanje je potekalo s pomočjo Bullovega logičnega operatorja AND (IN), s kombinacijo naslednjih ključih besed: »psychiatric nursing care«, »the role of nurses«, »nurse prevention suicide«, »suicidal patients« in »mental health nursing«. V slovenščini smo uporabili ključno besedo »samomor«. Izmed 2101 zadetkov je bilo v kvalitativno vsebinsko analizo vključenih 17 zadetkov oziroma člankov.Rezultati: Viri so razporejeni glede na identificirane kode v kategorijo »Vloga medicinske sestre in pomen zdravstvene nege«, ki se deli na štiri pripadajoče podkategorije: (1) »Dejavnosti oziroma aktivnosti medicinske sestre za preprečevanje samomorov«, (2) »Terapevtski odnos in komunikacija medicinske sestre s samomorilno ogroženim pacientom«, (3) »Problemi medicinske sestre pri obravnavi samomorilno ogroženega pacienta« in (4) »Ukrepi za izboljšanje obravnave in preprečevanje samomora«.Diskusija in zaključek: Medicinske sestre se lahko na vseh ravneh zdravstvenih dejavnosti srečujejo s posamezniki, ki imajo samomorilne misli. Z načinom obravnave in odziva na njihovo stisko lahko vplivajo na počutje posameznika. Za učinkovito delo morajo medicinske sestre pridobiti dodatna znanja s področja prepoznave, ocenjevanja in preprečevanja samomorov.

show abstract

Section: Diskusijaunclassified

See 3 more Smart Citations

Zdravstvena nega pacienta, ki je samomorilno ogrožen

Vršnik

Bregar

2020

Obzor Zdrav Neg

View full text Add to dashboard Cite

show abstract

The impact on mental health practitioners of the death of a patient by suicide: A systematic review

Sandford

Thwaites

O’Connor

2020

Clin Psychology and Psychoth

View full text Add to dashboard Cite

There is a growing body of research investigating the impact on mental health professionals of losing a patient through suicide. However, the nature and extent of the impact is unclear. This systematic review synthesizes both quantitative and qualitative studies in the area. The aim was to review the literature on the impact of losing a patient through suicide with respect to both personal and professional practice responses as well as the support received. A search of the major psychological and medical databases was conducted, using keywords including suicide, patient, practitioner, and impact, which yielded 3,942 records. Fifty‐four studies were included in the final narrative synthesis. Most common personal reactions in qualitative studies included guilt, shock, sadness, anger, and blame. Impact on professional practice included self‐doubt and being more cautious and defensive in the management of suicide risk. As quantitative study methodologies were heterogeneous, it was difficult to make direct comparisons across studies. However, 13 studies (total n = 717 practitioners) utilized the Impact of Event Scale, finding that between 12% and 53% of practitioners recorded clinically significant scores. The need for training that is focused on the impact of suicides, and the value placed upon informal support was often cited. The experience of losing a patient through suicide can have a significant impact on mental health professionals, both in terms of their personal reactions and subsequent changes to professional practice. The negative impact, however, may be moderated by cultural and organisational factors and by the nature of support available.

show abstract