Untitled

Abstract

Javni prostor je bistveni element človekove blaginje ter celotnega razvoja mesta in družbe. V prispevku je predstavljen kratek pogled na preteklo in sedanje stanje v zvezi z načrtovanjem in uporabo javnih prostorov v urbanih okoljih. Članek naslavlja ugotovitev, da se v teh okoljih postopoma izgublja fokus kakovosti javnega prostora, sčasoma pa se ti prostori preoblikujejo celo v človeku neprijazna okolja. Namen predstavljene raziskave je ugotoviti, kateri so ključni elementi, ki ustvarjajo kakovosten javni prostor. Za dosego tega smo uporabili primerjalno in deskriptivno raziskovalno metodo in izvedli primerjavo dveh relevantnih literatur oziroma avtorskih pristopov, Henaff and Strongova "Public Space and Democracy" ter Pérez-Gómezova "Attunement". Ta dva primera izpolnjujeta kriterije različnih interdisciplinarnih pristopov do javnega prostora, razloženih skozi različna obdobja in ozadja. Ugotovili smo, da so elementi, ki jih avtorji predlagajo kot ključne gradnike kvalitativnega prostora, ustrezno utemeljeni. Kot take jih je mogoče izvesti v celostni fizični obliki, saj temeljijo na človeškem faktorju oziroma na telesni prisotnosti in izkušnji v prostoru. V zaključku je podan predlog za vključevanje teh elementov v proces načrtovanja in oblikovanja javnega prostora v okviru izzivov sodobne kulture bivanja.