“…American Congress of Obstetricians and Gynecologists, ACOG).6 Nosečnice, ki so telesno dejavne, imajo boljšo telesno pripravljenost, manj nosečniških težav, v nosečnosti pridobijo manj telesne mase, imajo manj težav med porodom in po porodu se hitreje vrnejo v prvotno formo.7-11 Telesna dejavnost dokazano zmanjša tveganje za nastanek bolezni, povezanih z nosečnostjo (gestacijska hipertenzija in nosečnostna sladkorna bolezen).12,13 Prav tako je tudi dokazan pozitiven vpliv zmerne telesne dejavnosti na rast ploda.14 Pregled literature je pokazal, da imajo nosečnice, ki so telesno dejavne, manj pogosto bolečine v medeničnem obroču in ledvenem delu hrbtenice ter urinsko inkontinenco. 15,16 Čeprav so nekateri avtorji izrazili bojazen, da lahko vadba mišic medeničnega dna, ki ima za posledico večjo zmogljivost mišic, vodi do obstrukcije porodnega kanala zaradi mišične hipertrofije,17 pa so drugi mnenja, da lahko vadba mišic medeničnega dna v nosečnosti izboljša gibčnost, mišično jakost in motorični nadzor, kar pospešuje drugo porodno dobo in zmanjša potrebo pa instrumentalnih porodih.18 Iz rezultatov dveh randomiziranih kontroliranih raziskav je razvidno, da vadba mišic medeničnega dna ni imela vpliva na trajanje prve in druge porodne dobe, število zapletov ali potrebo po instrumentalnem porodu.19,20 Salvesen in Mørkved21 pa navajata, da so ženske, ki so v nosečnosti izvajale vadbo mišic medenične-ga dna, imele krajšo drugo porodno dobro v primerjavi s kontrolno skupino. Podobno so dokazale tudi nekatere druge raziskave.…”