1 Od kmečke trgovine do integrirane kmečke ekonomije

Abstract

Uvod Slovensko zgodovinopisje že več desetletij ugotavlja, da je ena izrazitejših značilnosti zgodovine slovenskega podeželja ta, da so kmetje veliko posegali v neagrarne dejavnosti in da v velikem številu od kmetovanja na svoji kmetiji niso mogli preživeti. O tem razpolagamo s komaj pregledno množino drobnih informacij in raztresenih podatkov, pri čemer na polju zgodovinske rekonstrukcije in interpretacije ostajamo na pretežno narativni ravni s šibkejšim povezovanjem posameznih znanih elementov. Veliko je primerov navedb in opisov raznih oblik neagrarnih dejavnosti, pri čemer se je slovensko zgodovinopisje posebej osredotočilo na t. i. kmečko trgovino in na z njo povezano tovorništvo. Pojavlja se mnenje, sicer doslej nepodprto z dokazi, da je bil ta pojav na Slovenskem posebej izrazit tudi v primerjavi s sosednjimi deželami, alpskim in celo evropskim prostorom nasploh. Tako je že Žontar izrazil oceno, po kateri je »kmečka trgovina obstajala tudi v drugih alpskih deželah, toda nikjer ni bila tako močno ukoreninjena kot na Kranjskem« (Žontar 1956, 92). Navedel je tudi, kako so predstavniki mest v 16. stoletju trdili, da »so kmetje na Kranjskem odvzeli meščanom toliko trgovskega prometa kot v nobeni avstrijski deželi« (Žontar 1956-57, 53). Jože Šorn je pojav postavil v še širši okvir, ko je ugotavljal, kako je »to trgovanje [...] bilo sicer splošen evropski pojav, toda v habsburških alpskih deželah je po širini in globini slovelo zlasti kmečko trgovanje na Kranjskem« (Šorn 1984, 40).

Ljudje in okoljske spremembe skozi čas

“…57-66. Ogrin, D., 2009 Na Slovenskem je v tem času velika večina ljudi živela na podeželju -kot podložniki različnih gospostev, in sicer od kmetijstva ter neagrarnih virov dohodka, surovin in živil (Panjek, Lazarević, 2018;Zwitter, 2014b, str. 672).…”

Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991

“…V problemskem pogledu poglavje preizprašuje relevantnost koncepta integrirane kmečke ekonomije (IKE), ki se je doslej izkazal za nadvse koristnega pri pojasnjevanju socialne oziroma ekonomske zgodovine alpskega in skandinavskega prostora, zlasti novega veka in dobe do druge svetovne vojne (Panjek, Larsson in Mocarelli 2017;Panjek in Lazarević 2018). Prav tako se je ustreznost koncepta IKE že nakazala tudi pri preučevanju zgodovine socializma v Sloveniji s prvimi tovrstnimi rezultati za obdobje od konca 50. let dalje (Centrih 2020;Sitar 2020b;Centrih in Sitar v pripravi).…”

“…Raznoliki viri neagrarnih dohodkov so ruralni družbi omogočili, da je strukturirano premagala okoljske, tehnološke in druge omejitve, in bili hkrati vzrok, da so bila kmečka gospodarstva majhna, ker so imeli kmetje različne vire dohodkov (Panjek 2017, 23). Takšna kmečka ekonomija je na Slovenskem izpričana vsaj od 16. stoletja in vse do vključno prve polovice 20. stoletja (Panjek in Lazarević 2018). Glede na to, da gre za dolgotrajno značilnost, bomo tudi pojav »polkmeta« v drugi polovici 20. stoletja poskusili interpretirati s te perspektive.…”