Human remains excavated from Vindija cave include a large although fragmentary sample of late Mousterian‐associated specimens and a few additional individuals from the overlying early Upper Paleolithic levels. The Mousterian‐associated sample is similar to European Neandertals from other regions. Compared with earlier Neandertals from south central Europe, this sample evinces evolutionary trends in the direction of Upper Paleolithic Europeans. Compared with the western European Neandertals, the same trends can be demonstrated, although the magnitude of difference is less, and there is a potential for confusing temporal with regional sources of variation. The early Upper Paleolithic‐associated sample cannot be distinguished from the Mousterian‐associated hominids. We believe that this site provides support for Hrdlička's “Neandertal phase” of human evolution, as it was originally applied in Europe.

This report presents a morphological description of ten hominid skeletal fragments found at Vindija cave, northwestern Yugoslavia, in 1980-1981. Eight of the specimens (seven cranial fragments and one complete hand proximal phalanx) were excavated from level G3, a stratum correlated to the Lower Würm stadial and containing Mousterian lithic elements. The salient morphological features of these new specimens are similar to those of previously described hominids from this same stratum, indicating that the new specimens are also remains of archaic H. sapiens (Neandertals). One parietal fragment was excavated from the stratigraphically more recent F complex. The F complex contains Upper Paleolithic lithic elements, and the new hominid specimen from this complex appears to exhibit features similar to other early modern H. sapiens in southcentral Europe.

No abstract

Cuon alpinus europaeus AbstractThe article deals with th description of the lower jaw-bone of the alpine wolf from the cave Apnarjeva jama near Celje (Slovenia), putting forward stratigraphie, faunistic and archeologie data about the findings belonging to the Moustierian complex. The jaw-bone has been metrically and morphologically processed and taxonomically defined as an Upper Pleistocene subspecies Cuon alpinus europaeus Bourguignat. Chronostratigraphic data on european findings of the subspecies Cuon alpinus europaeus are assembled with a special emphasis being laid on the Upper Pleistocene findings in Yugoslavia. UvodO razširjenosti in taksonomiji kvartarne sesalske favne v Sloveniji je že leta 1975 pisal Rakovec. Vendar so bila od takrat odkrita in raziskana številna nova najdišča, ki so temeljito dopolnila stanje raziskav na tem področju. Tako je Poh ar (1976, 1981, 1983, 1985) v zadnjih letih objavila več razprav, v katerih je analizirala različne kvartarne favne in njihove kronostratigrafske povezave v novoodkritih najdiščih. Njim moramo dodati še objave posameznih najdb, fosilnih in subfosilnih doi:10.5474/geologija.1990.004 sesalcev, kot npr. cel skelet severnoevropskega losa iz brezna na Soriški planini (Krivic, 1985), skeletne dele leoparda iz Jame pod Pečino pri Lokvici blizu Kostanjevice na Krasu (Pavšič & Turk, 1989), rosomaha iz Ludvikove jame pri Sežani (Pavšič & Turk, 1989) in številne skeletne ostanke jamskega medveda ter drugih pleistocenskih sesalcev iz jame Divje babe I pri Cerknem (Turk & Dirjec, 1989a). S temi odkritji je bila izpopolnjena slika pleistocenske favne Slovenije.Vendar je doslej na seznamu pleistocenskih rodov in vrst sesalcev na ozemlju Slovenije manjkal zelo pomembni fosil iz tega obdobja, tj. alpski ali rdeči volk {Cuon alpinus europaeus). Po načrtih in neprekinjenih paleolitskih poskusnih in sistematič-nih izkopavanjih v zadnjih letih po jamah Slovenije pa je bil najden tudi skeletni ostanek tega azijskega kanida, in sicer leta 1988 pri sondiranju pleistocenskih sedimentov v Apnarjevi jami pri Celju. V poročilu o sondiranju je najdba označena kot neopredeljeni kanid, v angleškem povzetku pa z vprašanjem kot Cuon alpinus Pallas (Turk & Dirjec, 1989b, 13, 19, si. 5). Ta pomembna najdba nedvomno pripada pleistocenskemu alpskemu volku in je podrobneje opisana v tem članku. Apnarjeva jama in stratigrafski podatkiApnarjeva jama leži na južnem pobočju Kotečnika (772 m) nad Libojami pri Celju na višini 670 m. Izoblikovala se je v triasnem apnencu. Ima nizek, proti jugu obrnjen vhod, skozi katerega pridemo v 23 m dolg in več kot 2 m visok prostor, ki je v zadnjem delu močno zasigan tako po stropu in stenah kot po tleh. Danes je jama zelo suha, v preteklosti pa je morala biti zelo vlažna, kar dokazujejo bogate kapniške oblike.Dva poskusna vkopa (eden pri vhodu, drugi na koncu jame) sta pokazala, da je jama zasuta le z dva metra debelimi sedimenti (Turk & Dirjec, 1989b), ki so sestavljeni iz avtohtonega apnenčevega grušča ter alohtono naplavljenih ilovic, peskov in drugih prim...

No abstract